ČIPkarnica_Mesto žensk

CIPkarnica-SKUC
Foto: Hana Jošič

ČIPke predstavljamo ČIPkarnico na razstavi CIK CAK v okviru Mesta žensk na povabilo kuratorice Lenke Đorojević. Razstava je namenjena kartografiranju različnih aktivnih, kritičnih in kreativnih feminističnih praks s področja bivše Jugoslavije. Poleg ČIPk bodo na razstavi prestavljena tudi dela skupin Haveit, Ephemerki in Femkanje, tandema Boštjan Čadež in Lina Rica ter posameznic Sandre Dukić in Natalije Vujošević.

ODPRTJE: 5. oktober 2015 ob 20. uri
PROSTOR: Galerija ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana
TRAJANJE RAZSTAVE: 5. do 25. oktober 2015

ČIPkasta DELA NA RAZSTAVI: Produkcija ČIPk v letih 2013 do 2015: Spletkarjenje (fotografije), 12Avatark (instalacija), Čipkasti zid (instalacija), Tiptone (zvočilo), Avdioobčutljiva kocka (svetlobna instalacija), Čipkozvok (video z zvokom), Kinografike (projekcija), Test lovilec hibridov II (svetlobno zvočna instalacija), trailer za dokumentarni film Tok [Flow] (video)

RAZSTAVLJAJO ČIPke: Hana Jošič, Tjaša Avsec, Lavoslava Benčić, Sara Šabjan, Mojca Založnik, Staša Guček, Nina Orlić, Sara Pegam, Barbara Poček, Sara Bolte, Eva Lucija Kozak, Tea Pirih, Sara Mlakar, Nena Georgievska, Silvana Žorž, Ana Čigon, Katarina Jazbec, Simona Jerala, Anja Lazar, Alenka Selčan

KURATORICI PROJEKTA ČIPKARNICA: Saša Spačal in Ida Hiršenfelder

ČIPkarnica predstavlja ČIPke, Iniciativo za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost v luči nekaterih skupinskih in individualnih projektov, ki so nastajali v okviru praktičnih delavnic in odprtega laboratorija. Poleg raziskovalne dejavnosti na področju neenakosti v tehničnih poklicih se ČIPke ukvarjajo predvsem z aplikacijo in posredovanjem praktičnih znanj. Neposredna izkušnja pri posameznicah namreč zagotavlja dolgotrajnejše učinke pri samostojni in ozaveščeni uporabi tehnologije. ČIPke pridobivajo osnovna tehnična znanja na večdnevnih delavnicah pod mentorskim vodstvom priznanih lokalnih in mednarodnih gikic, programerk in umetnic, ki udeleženke z igrivimi pristopi spodbujajo k samostojnemu in skupinskemu delu. Za udeležbo na čipkasti delavnici ni potrebno predhodno znanje, zgolj zvedavo oko, uho in ročice. Delavnice so brezplačne, uporablja se prosto in odprtokodno programje, udeleženke pa imajo na voljo vse osnovne materiale, ker težimo k odpravljanju socialnih razlik in t. i. digitalnega razkoraka med različnimi sloji družbe. Ustvariti želimo varen prostor, kjer nobeno še tako osnovno tehnološko vprašanje ne naleti na gluha ušesa ali celo posmehovanje, zato so delavnice namenjene predvsem ženskam. Poleg večdnevnih delavnic so za vse udeleženke ČIPk vsak ponedeljek ob 17. uri odprti prostori Rampa Laboratorija na Kersnikovi 4 v Ljubljani, kjer potekajo ČIPkasta svetovanja, delavnice krajšega formata Od ČIPke do ČIPke in Odprti laboratorij. ČIPke spodbujamo etiko sodelovanja po načelih DIY (naredi sama) in DIWO (naredi z drugimi).

Producentki: Maja Sande in Petra Milić

Produkcija: RAMPA Lab / Zavod Kersnikova, projekt Avatarke v koprodukciji z RogLabom.
 
 
 
DELA NA RAZSTAVI
Hana Jošić: Spletkarjenje, 2013–2015, fotografije

Spletkarjenje je kolaž fotografij s čipkastih delavnic, razstav in predavanj.

 
 
Nena Georgievska, Hana Jošić, Tea Pirih, Sara Bolte, Sara Mlakar, Silvana Žorž, Sara Pegam, Eva Lucija Kozak, Staša Guček, Barbara Poček: 12Avatark / 12Avatars, 2015, instalacija

12Avatark je komunikacija 12 ustvarjalk, ki so samostojno pritisnile gumb »print« in zagnale realno manifestacijo imaginarne vizualizacije programa, osnovanega na začetnem stavku »Hello world!«. Z uporabo tehnologije 3D oblikovanja in tiskanja so prečkale svoje izražanje in ga manifestirale / inkarnirale v 12Avatark. Pravila, ki so vodila stvarjenje, je namesto prostora zapovedoval mehanični proces. S tem je avatarka v svojem imaginarnem izvoru osvobojena definicije, toda njen realni obstoj zahteva zamejitev definicije s pripisom vrednosti, ki izhaja iz pravil, s katerimi si opazovalka organizira realnost. 12Avatark je rezultat petdnevne delavnice za uporabo odprtokodnega programa za 3D moduliranje Blender pod mentorskim vodstvom tehnološke umetnice Tank Thunderbird in večmesečnega sodelovanja s tehnično ekipo RogLab-a. (Koprodukcija: RogLab in Rampa laboratorij)

Avatarke
 
 
Staša Guček, Nina Orlić, Mojca Založnik: Čipkasti zid, 2015, instalacija

Instalacija je sestavljena iz dveh ploskev. Na eni strani zidu so elektronska vezja iz otroških igrač, na drugi strani manipulatorji zvoka, ki med seboj sodelujejo, kadar so vezja aktivirana. Na eni strani so materialne igrače, na drugi strani pa zvok, ki ni vezan na prostor. Zid deluje kot osnova za vezja, sestavljena iz črt. Hkrati zid deluje kot transformator, ki materialno odlepi od sebe, ga pretvori v zvok in ga prek komunikacije vsaj dveh obiskovalk spusti v prostor in življenje. Tako se meja oziroma prehod čez zid ali mejo zabriše, nekaj kar ločuje, pa postane medij za povezovanje. Zid poruši mejo med materialnim in nematerialnim. Ima dvojno vlogo: nosilno, ki fiksira, in transformacijsko, ki pretvarja en element v drugega, zato deluje zgolj ob aktivni prisotnosti dveh obiskovalk, ki sta vsaka na svoji strani – oddajnik in sprejemnik. Delujeta kot baterija s pozitivnim in negativnim nabojem, ker kemijsko energijo pretvarjata v električno oziroma električno v zvočno. Obiskovalki, ki komunicirata, sta v funkciji stikala – vklapljata in izklapljata krogotok elementov, pripetih na zid. Čipkasti zid je rezultat delavnice za ukrivljanje vezij Pregrade in meje pod mentorskim vodstvom umetnice Keiko Uenishi in večmesečnega pretikanja žic. (Avtorica fotografije: Hana Jošić; Mentorice: Keiko Uenishi, Ida Hiršenfelder, Saša Spačal)
Zid
 
 
Tjaša Avsec: Tiptone, 2014, zvočilo

Elektronski sintetizator zvoka je zašit kot nosljiva elektronika, ki temelji na pretvarjanju upornosti, ko se s prsti dotikamo vezne plošče. Zvok se manipulira tudi s potenciometri in stikali na naprstnikih. Tiptone Synth (CC-BY-SA) je prirejen iz polifoničnega sintetizatorja zvoka Synthroid, ki ga je zasnoval Theremidi Orchestra. Temelji na Chimbalab sintesajzerju avtoric Claudie González Godoy (Čile) in Constanze Piña Pardo (Čile).

Tjasa-Tiptone-2
 
 
Sara Šabjan: Avdioobčutljiva kocka, 2014–2015, svetlobna instalacija

Avdioobčutljiva kocka je delo, ki prek tranzistorjev lovi zvočni signal in ga pretvori v vizualno. LED diode utripajo glede na dane zvočne strukture oziroma impulze, ki se povezujejo prek zvočnega izhoda. Utripanje lučk je podobno kot vsesplošno družbeno delovanje zaznavni iznos, soodvisen od vnaprej danih vzorcev. Avdioobčutljiva kocka je rezultat avtoričinega samostojnega ukvarjanja z elektroniko.

Sara-Kocka-3
 
 
Lavoslava Benčić: ČIPkoZvok, 2015, video

Video ČIPkoZvok je kompilacija grafičnih zvokov, ki so nastali na delavnici Grafični zvok v okviru serije enodnevnih delavnic Od ČIPke do ČIPke pod mentorstvom Lavoslave Benčić. Namen delavnice je bil spoznati metodo za neobremenjeno in logično premoščanje razlik v obravnavi digitalnih grafičnih in zvočnih svetov. Z metodo grafičnega zvoka se grafične prvine analizirajo v posebnih programih za prevajanje grafičnih struktur v zvok. Pretvorba se dogaja v programu na osnovi spektrogramskega algoritma. Vsaka zvočna struktura v videu ozvoči vizualne lastnosti ene grafične predloge. Grafične predloge, uporabljene za generiranje ČIPkoZvoka, so načrti/vzorci za čipke. (Soavtorice: Tjaša Avsec, Ida Hiršenfelder, Saša Spačal in Mojca Založnik)

 
 
Katarina Jazbec, Simona Jerala, Hana Jošić, Anja Lazar, Alenka Selčan: Kinografike, 2013, projekcija

Delavnica za izdelavo kinografik z odprtokodnima programoma Gimp in Blender ter spoznavanje osnov montaže videa in fotografije je potekala 4., 7. in 8. novembra 2013. Na delavnici so udeleženke izdelale fotografijo z gibljivim detajlom – kinografom. Kinografike so bile v začetnem obdobju prisotne v modni fotografiji, kasneje pa so se razširile tudi na druga področja. Poleg izdelave kinografike so se udeleženke naučile priprave fotografske scene, osvetlitve in snemanja krajšega videa. Namen delavnice je bil tudi premisliti motiviko, vsebino, vzdušje kinografa na temo Ženske v tehnologiji. (Sodelavke: Katarina Jazbec, Anja Lazar, Maša Nahtigal, Alenka Selčan, Sara Šabjan, Mentorica: Helena Božič)

 
 
Mojca Založnik Test lovilec hibridov II, 2014–2015, svetlobna instalacija

Instalacija je vizualni prikaz podatkov, ki jih izračuna algoritem za določanje količine visokorizičnega HPV virusa v vzorcu materničnega vratu. Okužba z virusom HPV je pogoj za obolevnost za rakom materničnega vratu. Višja kot je količina HPV hibridov (kompleks virus HPV – sonda), večja je svetilnost. Ti signali so vzporejeni z vizualno kuliso, sestavljeno iz slik različnih rakavih in predrakavih stopenj (od negativnih do karcinomskih). Instalacija razkrije, kako nedoločena in pogosto arbitrarna je verjetnost, da zboliš za rakom materničnega vratu. Algoritem reprezentira »objektivno« določen pogled, za katerega se izkaže, da temelji na znanstvenem konsenzu. Med jasnimi negativnimi in pozitivnimi izvidi, med pozitivnim izvidom in zbolevnostjo namreč obstaja siva cona oziroma polje med življenjem in smrtjo ali prostor kvantne verjetnosti, ki ga medicina z orodji diagnostike in statistike ne more opisati. Stanje spominja na Schrödingerjevo mačko, kjer je mačka v obeh stanjih hkrati (živem in mrtvem), dokler s pogledom ne določimo izida. Odločitev je posledica ideologije oziroma pogleda na svet, ki določa pravilnost samo enega diagnostičnega pogleda. Test lovilec hibridov II omogoča pogled na rezultate testa skozi algoritem. Vprašanje, ki ga avtorica zastavlja z instalacijo, je povezano z biopolitiko (kdo je notri in kdo je zunaj) in kontekstom (okoliščine –politične, osebne, sistemske) tudi v povezavi s sivo cono testa (mejno področje med 0,8 RLU – relativna svetlobna enota, in 2 RLU, ki je med negativnim in pozitivnim izidom) in oddaljenostjo od pogoja za zbolevnost, ki je numerično določena. (Oblikovanje zvoka: Lavoslava Benčić; Programiranje in podpora: Matija Lešnjak; Mentorici: Ida Hiršenfelder, Saša Spačal)

 
 
Ana Čigon, Ida Hiršenfelder, Saša Spačal: Tok [Flow], 2013–, trailer dokumentarnega filma

V okviru iniciative ČIPke snemamo raziskovalni video dokumentarec Tok [Flow] o položaju žensk, ki delujejo v znanstveno tehničnem kontekstu in intermedijski umetnosti. V obliki intervjujev poteka raziskava o pogojih za delo in načinih komunikacije v prevladujoče moških delovnih okoljih. Postprodukcija dokumentarnega filma poteka v sodelovanju z RTV Slovenija.

 
 
Saša Spačal, Ida Hiršenfelder: Shema skupnosti ČIPke, 2013–2015

Poleg večdnevnih delavnic, ki jih vodijo priznane lokalne in mednarodne mentorice, so za vse udeleženke ČIPk na široko odprti prostori Rampa Laboratorija na Kersnikovi 4 vsak ponedeljek ob 17. uri. ČIPkarska srečanja so namenjena ČIPkastemu klepetu (vsak prvi ponedeljek v mesecu) oziroma mentorskemu svetovanju kuratoric Ide Hiršenfelder in Saše Spačal pri razvoju samostojnih projektov; enodnevnim vodenim delavnicam krajšega formata Od ČIPke do ČIPke (vsak tretji ponedeljek v mesecu), na katerih ena ČIPka predaja pridobljena znanja drugim ČIPkam, in Čipkastemu odprtemu laboratoriju, ki je namenjen medsebojnemu učenju in nadgradnji znanj, ki so jih udeleženke pridobile samostojno ali na drugih delavnicah.

FOTO-GALERIJA
Mednarodne skupinske razstave Cik Cak, kuratorica Lenka Đorojević, Galerija Škuc, 5. 10. 2015, Festival Mesto žensk
Foto Nada Žgank

Advertisements