Štrene_letna razstava iniciative ČIPke [15. december 2014 ob 19. uri]

CIPke_razstava_2014

Č I P k e – iniciativa za spodbujanje žensk v znanstveno tehničnih poklicih in medijski umetnosti bo na razstavi predstavila rezultate drugega leta delovanja. Č I P k e odpirajo prostor komuniciranja o pogojih delovanja žensk na teh področjih ter hkrati organizirajo praktično-izobraževalni program, ki vključuje različne delavnice odprtokodnih programov, njihovega programiranja, grafičnega oblikovanja, video montaže, elektronike in robotike.

V preteklem letu je potekalo pet delavnic, ki temeljijo na uporabi programske opreme, odprtokodne mehanske opreme in elektrokemičnih procesov. Na razstavi bodo svoje instalacije predstavile udeleženke delavnice Erin Sexton Kristalni zvok in posamezne udeleženke drugih delavnic: Sara Šabjan, Tjaša Avsec, Živa Kermavner, Lavoslava Benčić, Mojca Založnik, Katja Mlinar, Maruša Kuk, Tina Šemenc in Hana Jošić.

Ob 20. uri bo potekala tudi predstavitev in najava delavnice Origamitronics mentorice Deborah Hustić, vodje zagrebškega hekerskega laboratorija Radiona. Origamitronics se ukvarja s prepletom in kombiniranjem prepogibanja papirja origami in elektronike ali kako je možno povezati krhke papirnate strukture z električnim krogotokom ter napraviti gibljivo instalacijo.

PROSTOR: Rampa Laboratorij, Kersnikova 4, Ljubljana.
DATUM IN ČAS: 15. december, 2014 od 19. uri
RAZSTAVLJAJO: Tjaša Avsec, Lavoslava Benčić, Hana Jošić, Živa Kermavner, Maruša Kuk, Katja Mlinar, Sara Šabjan, Tina Šimenc, Mojca Založnik, Ajda Srdič, Barbi Seme, Tanja Canning, Ana Marija Kolenc, Monika Pocrnjić. Kristalni zvok.
MENTORSTVO, KURIRANJE: Saša Spačal in Ida Hiršenfelder.
NASLOVNA FOTOGRAFIJA: Saša Spačal.

*Štrene

štréna – e ž. pog.: preja, z vita v več enako dolgih navojev: štrena se je z avozlala; prati, sušiti štrene / z viti prevodni sukanec v štreno / štrena prevodnega sukanca; pren. misli so se ji z apletle v neraz vozljivo štreno / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle; pog. meša mu štrene: preprečuje, ovira njegove načrte;

štrénast -a – o prid. pog. elek tronika: zlotala je čisto štrenasto vezno ploščo; pazi pri jedkanju vezne plošče, da se ti ne bodo kabli z avili v štrene; kam si dala tiste štrenaste podaljške;

 

Sara Šabjan: Neživljenje – Črna luknja
Svetlobna instalacija

Vse je neaktivno, dokler tega ne aktiviramo. Črna luknja ne naredi ničesar sama po sebi. Zaradi vgrajenih svetlobnih senzorjev se odziva samo, kadar ji je odvzeta svetloba (takrat se prižgejo LED lučke). Črna luknja kot predmet nikoli ne obstoji brez subjekta, ki jo misli in obdaja. Paradoksu življenja se ljubko približamo s tesnobo zaradi smrti in neskončnosti vesolja. To, da smo, že pogojuje, da nas ne bo in hrati smo del vesolja, ki mu ne znamo postaviti mej. Kako lahko tako omejeno bitje, kot je človek, razume nekaj tako neomejenega kot je vesolje? Črna luknja, kot jo definira človek, predstavlja zgostitev mase, katere težnostno polje je tolikšno, da ubežna hitrost presega hitrost svetlobe. Domnevno ima svojo zrcalno sliko, belo luknjo. Ta naj bi bila odtok črne luknje. Črna luknja vse posrka, bela luknja vse izvrže. Črna luknja nastane s sesedanjem zvezd, bela luknja s sesedanjem zvezd, katere sestavlja antimaterija. Tudi človeško življenje je iz iste narave. Pogojenost rojstva in smrti bi si lahko metaforično predstavljali kot potovanje mimo dogodkovnega obzorja skozi črno, vse tja do izhoda bele luknje. Vse je samo sklop dogodkov, definiranih v nekem specifičnem prostoru in času. Črna luknja tako ni nič drugega kot meta produkt nekega človeškega bitja, ki “črno luknjo” misli hkrati kot smrt in hkrati kot sredstvo, s katerim se pred smrtjo pusti zamotiti. Paradoksalno, skuša se zamotiti s sabo pred samim seboj. Instructables: http://www.instructables.com/id/Dark-Sensor-with-LDR-transistor-and-a-LED/

cipkerazstava-2

 

Mojca Založnik: Test lovilec hibridov II – prototip
Svetlobno zvočna instalacija

Zvok, svetloba in matrika slik omogočajo vstop skozi različna gledišča. Prototip Test lovilec hibridov II omogoča zgolj pogled na rezultate testa skozi algoritem. V nadgradnji bo instalacija omogočala vstop gledalke in gledalca v prostor, kjer bo razkrito, kako nedoločna in pogosto arbitrarna je verjetnost, da zboliš za rakom materničnega vratu. Algoritem naj bi reprezentiral “objektivno” določen pogled, za katerega se izkaže, da temelji na znanstvenem konsenzu, ki ni objektiven. Med jasnimi negativnimi in pozitivnimi izvidi obstaja siva cona oziroma polje med življenjem in smrtjo, prostor kvantne verjetnosti, ki ga medicina ne priznava. Stanje spominja na Schroedingerjevo mačko, kjer je mačka v obeh stanjih hkrati (živem in mrtvem), dokler s pogledom ne določimo izida. Odločitev je konstrukt ideologije oziroma pogleda na svet, ki določa pravilnost samo enega diagnostičnega pogleda. Vprašanje, ki ga zastavlja avtorica z instalacijo je povezano z biopolitiko (kdo je notri in kdo je zunaj) in kontekstom (okoliščine – politične, osebne, sistemske), tudi v povezavi s sivo cono testa (mejno področje med 0,8 RLU – relativna svetlobna enota, in 2 RLU, ki je vmes med negativnim in pozitivnim izidom). Instalacija je vizualni prikaz podatkov, ki jih izračuna algoritem za določanje količine visokorizičnega HPV virusa v vzorcu s področja materničnega vratu. Okužba z virusom HPV je pogoj za obolevnost za rakom materničnega vratu. Višja kot je količina HPV hibridov (kompleks virus HPV – sonda), večja je svetilnost in višji je zvok. Negativni izvid ima nizko svetilnost in nižji zvok oziroma frekvenco zdravja. Ti signali so vzporejeni z vizualno kuliso, sestavljeno iz slik različnih rakavih in predrakavih stopenj (od negativnih do karcinomnih). Materiali: Arduino, elektronsko vezje, LED diode, rezultati HPV Hybride Capture II testa pridobljeni z rednim testiranjem vzorcev v citološkem laboratoriju Onkološkega inštituta, slike negativnih (bris avtorice) in različnih predrakavih in rakavih sprememb. Programiranje in podpora: Matija Lešnjak. Oblikovanje zvoka: Lavoslava Benčić.

cipkerazstava-10
 

Katja Mlinar: Discotopia
Zvočna instalacija, prototip

Discotopia je instrument sestavljen iz mehanizma, katerega polovico poganja naravna sila, polovico pa občinstvo. Tehnologija, ki gibanje spremeni v zvok, omogoči, da ljudje, narava in tehnologija soustvarjamo glasbo. Zvočna instalacija je prototip projekta, ki otroke spodbuja h kreativni uporabi tehnologije ter jih skozi igro vodi v boljše razumevanje znanstvenih odkritij, ki izhajajo iz opazovanj in merjenj pojavov v naravi. Končna instalacija naj bi bila v velikosti človeka. Mehanizem pod vetrnico, preko foto senzorjev, s svojo hitrostjo vpliva na glasnost zvoka. Z vrtenjem desnega mehanizma lahko vplivamo na ritem, njegovo hitrost ter barvo zvoka. Delovanje instalacije bo baziralo na Max/Msp programu in senzorju na dotik ali infrardeči kameri. Material: les, magnetni senzor, Arduino. Mentor pri programiranju: Goran Blažič.

cipkerazstava-43

 

Lavoslava Benčić: 3V+MP3 = ∞ (ali spomini na …)
Svetlobna in zvočna instalacija

Ali aktivni obiskovalec ali obiskovalka lahko ponovno oživita nekoč živo bitje, s pomočjo svetlobe in zvoka? Instalacija povezuje mehko elektroniko s prevodnim sukancem, digitalno programje in biološke elemente, ki so na meji med živim in mrtvim. Dva elektronska krogotoka z LilyPad LED diodami sta povezana s čipom Attiny85, ki je sprogramiran tako, da krogotoka utripata po ritmu srčnega utripa (http://dlnmh9ip6v2uc.cloudfront.net/datasheets/E-Textiles/Lilypad/LilyTiny.ino). Zvočni del instalacije se generira iz podatkov o jakosti vetra (3 krat dnevno v obdobju 90 dni). Zvok traja 3 minute. Shranjen je v MP3 formatu na micro SD kartici na LilyPad MP3 predvajalniku. Predvajanje zvoka sprožamo s stikom dveh kovinskih ploščic (ozemljitev in program), ki visijo na prevodni preji, obloženi s kristali iz bakrovega sulfata.

cipkerazstava-36

 

Tjaša Avsec: Mimesis  (zvok, elektronika) in Hana Jošić (video montaža)
Vizualno-zvočna instalacija in performans

Zvok se z vizualno upodobitvijo poveže v posnemanju vzorcev, ki se prepletajo v vseh naravnih pojavih. Navidezna kaotičnost je smiselna celota. Čeprav izrazni obliki med sabo nista neposredno vzročno-posledični, ob stiku tvorita potopitveno enotnost. Zvok je posnet z elektronskim sintetizatorjem zvoka, ki temelji na pretvarjanju upornosti z dotikanjem vezne plošče. Zvok se manipulira tudi s potenciometri in stikali na naprstnikih. Synth je zašit kot nosljiva elektronika. Material: Synth Tip Tone (CC-BY-SA), prirejen iz Theremidi Orchestra sintetizatorja zvoka, ki temelji na Chimbalab Sintesajzerju avtoric Claudia González Godoy in Constanza Piña Pardo;
3D animirani video.

cipkerazstava-30

 

Maruša Kuk: Pesem tedna
zvočna interaktivna instalacija

Ste že pomislili, kako super bi bilo, če bi vaše življenje nekje v ozadju vseskozi spremljala glasbena podlaga? Najboljši soundtrack najboljšega filma po resničnih dogodkih! Glasbilo je namenjeno prav takšni kompoziciji. Avtorica je zložila 42 taktov, s katerimi lahko obiskovalci preigrajo njene dneve med 4. in 10. decembrom 2014. Ena doba je ena ura. Predmeti na tipkah klavirja predstavljajo dejavnost, ton pa razpoloženje med opravilom. Instalacija je prototip, ki v obliki glasbenega inštrumenta prikazuje prekarno delo in multi-tasking. Material: Arduino mini, žice, LED diode, mini jack, stikalo.

cipkerazstava-17

 

Gojenje kristalov – Kristalno perilo
Avtorice / udeleženke delavnice Erin Sexton Kristalni zvok: Lavoslava Benčić, Tanja Canning, Živa Kermavner, Ana Marija Kolenc, Maruša Kuk, Barbi Seme, Saša Spačal, Ajda Srdič, Sara Šabjan, Mojca Založnik.
Skupinska kemična instalacija je nastala po sledečem postopku:
Rabimo: 1x posoda, 1x krpica, enako razmerje Boraxa (natrijev tetraborat) in vode
Raztopina 1 : 1 (Borax+H2O). Borax stresemo v vrelo vodo.

V raztopino položimo tkanino, da se kristali lahko oprimejo oziroma osredotočijo samo na eno stvar v prostoru njihovega razvoja. Kristali najboljše nastajajo na naravnih tekstilijah. Na sintetiki se ne oprimejo najbolje. Raztopino ohladimo na sobno temperaturo, da se lahko začne postopek gojenja kristalov ali kristalizacija. Za gojenje kristalov uporabimo velike in nizke posode, da voda čim hitreje izhlapi in omogoči boljše pogoje za gojenje kristalov. Kristale gojimo v mirnem, tihem prostoru, da se formirajo pravilne oblike, raztopina ne sme biti motena. Vlažni in temni prostori niso primerni. Raztopina se ne sme premikati. Kristali začnejo dobivati svojo obliko že po nekaj urah. Perilo na razstavi prikazuje rezultate po 24 urah.

crystalsound-111

 

Testne plošče – Odprte žice
Skupinska elektrokemična instalacija

Avtorice / udeleženke delavnice Erin Sexton Kristalni zvok: Lavoslava Benčić, Tanja Canning, Živa Kermavner, Ana Marija Kolenc, Maruša Kuk, Barbi Seme, Saša Spačal, Ajda Srdič, Sara Šabjan, Mojca Založnik. Odprte žice, ki štrlijo iz elektronike dopuščajo vstop teles v elektronsko vezje, ki ustvarja biofizično povratno zanko in spreminja zvok. Signal spreminja molekularno strukturo v raztopini preko elektrolize, ki dela balončke, ko elektrificirane bakrene žice razcepijo kisikove in vodikove atome od molekul, bakrovi ioni pa raztopino obarvajo modro. Raztopina se še vedno kristalizira. Na plošči so tri prostoštrleče žičke, antena, ledica in thermistor – komponenta, ki reagira na toploto. Žičke se z namakanjem v raztopmino iz tople vode in magnezijevega sulfata (1 :1). Zvok se je “zakodiral” v kristale z elektrolizo. Elektroliza pa se je sprožila s proizvajanjem zvoka. Pra pra pra pra pra pra pra babice teh materij so zvezde; obkrožajo nas neprestano in tvorijo naše vsakdanje življenjsko okolje.

cipkerazstava-40

 

Monika Pocrnjić: Grafit-piano
Zvočilo

Grafit-piano je elektronsko zvočilo, ki deluje na upornost. Namesto trdih bakrenih plošč uporablja povsem vsakdanji, poceni in lahko dostopni prevodni material: grafit. Klavir je možno igrati četudi so njegove tipke samo narisane. Zvočilo nas spodbuja, da o elektroniki razmišljamo kot o polju, ki povezuje fizične vmesnike in virtualne prostore. Grafit-piano je bil prototip za izdelavo zvočnega vmesnika na delavnici ‘Upri se!’. Material: Arduino Mini Pro mikrokontroler. Asistent: Matjaž Lenhart.

zvocilo-5

 

Elektronske LEDene bleščice
Mentorica: Sara Šabjan in Lavoslava Benčić
Zaradi velikega števila prijavljenih na delavnico Interaktivna tapiserija, smo osnovna znanja prenesle naprej na druge ČIPke, na delavnici izdelave e-nakita in e-tekstilij iz LED diod. V okviru Petkove akademije [5HEK] smo priredile delavnico nosljive elektronike.

DSCF2687

 

Upri se! Zvočni vmesnik
Mentorica: Monika Pocrnjić

Delavnico za izdelavo zvočila je temeljila na elektroniki, ki izkorišča upornost živih organizmov. Naprava je za razliko od drugih podobnih DIY oziroma naredi sam naprav lahko proizvaja čiste in harmonične tone oziroma takšne zvoke kot jih želimo vstaviti v programsko kodo. Udeleženke tridnevne delavnice so se učile osnov lotanja in elektronike, programiranja Arduino Mini Pro mikrokontrolerja in razvile fizične vmesnike za manipulacijo zvoka. Rezultat iz delavnice na tokratni razstavi predstavljata Živa Kermavner in Maruša Kuk.

cipkerazstava-38

 

Tkalni stroj – Oživljanje tkalnih veščin

Umiranje lokalne tekstilne industrije na račun globalne proizvodnje, ki temelji na izkoriščanju prepoceni delovne sile po celem svetu, je povzročilo socialne stiske in tudi izginjanje številnih znanj in veščin. Stroj za enkrat še lovi prah in zvedave poglede. Sliši na ime Passap Duomatic in ima vso pripadajočo literaturo z izvrstno ohranjenimi navodili in katalogom vzorcev. ČIPke se že nekaj časa trudimo, da bi ga shekale, oživele z novimi mikrokontrolerji in ga pripravile na ponovno uporabo. Iščemo mehaničarke in elektroničarke, ki bi ga razstavile, programerke, ki bi ga povezale z naredi sam elektroniko, kakor tudi mentorice za odprtokodne oblikovalske programe (Blender, Gimp).

 

Tina Šimenc: Znanilec pomladi
Zelena reciklarna

Recikliranje je protislovno dejanje, kajti odpadkov je vedno več kot materialov, ki jim vračamo namembnost. Trajnostne “rešitve” ne rešijo ničesar, dokler ne zaustavimo sistema, ki narekuje, da je v vsako tehnologijo že v naprej vpisana zastarelost. Instalacija napoveduje postapokaliptično tišino, ki bo nastala po samouničenju civilizacije, ko bodo rastline prerasle računalniške tipke, ko bodo črke in besede v mozaiku izgubile smisel. Ali je možno razmišljati zeleno, dokler ne bo prepozno? Materiali: ohišje zvočnika, računalniške tipke, zidarsko lepilo, božični kaktus.

cipkerazstava-6

 

Živa Kermavner: Vodno glasbilo – Ne igraj se z ognjem, igraj se z vodo!
Zvočna instalacija

Voda predstavlja vir življenja in pri človeku tvori od 60 do 70 odstotkov telesne teže. Oba, človek in voda, sta v instalacijo vključena na enak način – kot prevodnika električnega toka. Z instalacijo je avtorica želela pokazati, da lahko za prevajanje napetosti uporabimo različne prevodnike in da ne drži vedno, da voda in elektrika ne gresta skupaj. Vodo je uporabila tudi zato, ker je očarana nad lepoto in lastnostmi tega elementa. Vodno glasbilo temelji na elektronskem vezju z digitalnim čipom. Vsaka žica ustreza trinajstim tonom v oktavi (osem polnih tonov in pet poltonov). Kozarci z vodo služijo kot fizični vmesniki za manipulacijo zvoka, kajti voda zelo dobro prevaja električni tok. Prav tako postaneta udeleženec ali udeleženka v instalaciji prevodnika električnega toka, kadar se z bakreno zapestnico, ki dobro prevaja električni tok, povežeta v električni krogotok. Vode v kozarcih se lahko dotikata z eno ali z obema rokama, kar povzroči, da iz zvočnikov izvabita različne tone, odvisno od tega, v kateri kozarec namočita prst. Vsak kozarec odgovarja svojemu tonu oziroma poltonu. Materiali: 9V elektronsko vezje, Arduino mini, žice, stikalo, stekleni kozarci, prevodna zapestnica.

cipkerazstava-17

 

Fotografije: Hana Jošič

Advertisements