legenda_daphne oram

daphneoram

Daphne Oram je bila britanska skladatelka in elektronska zvočna umetnica ter izumiteljica tehnike za proizvajanje elektronske glasbe. Od leta 1942 je bila zaposledena kot studijska tehnica na radijski postaji BBC. V tem obdobju se je spoznala s sintetičnim zvokom in sprava začela eksperimentirati z posnetki na magnetnih trakovih. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila imenovana za glazbeno urednico v studiu. Po njenem obisku v pariškem RTF studiu se je začela prizadevati, da bi tudi BBC omogočil produkcijo skladanja zvokovi in glasbe s pomočjo elektronskega programiranja. Leta 1957 so je dobila naročilo za skladanje za gledališko predstavo Amphitryon 38. Bila je prva, ki je na BBC posnela skladbo izključno z uporabo elektronskih virov: sinusni oscilator, zgodnji magnetofonski snemalnik in nekaj filtrov, ki jih je zgradila sama. V sodelovanju s sodelavcem in prav tako elektronskim glasbenikom Desmondom Briscoeom je začela dobivati pri BBC številna naročila, ker je potreba za elektronskimi zvoki vse bolj naraščala. BBC je obema odredil zajetno vsoto za produkcijo elektronske glasbe v tako imenovani BBC delavnici za radiofoniko. Leta 1958 je Daphne Oram postala prva studijska urednica tega oddelka BBCja. Oktobra istega leta se je udeležila Bruseljskega mednarodnega sejma “Journées Internationales de Musique Expérimentale”, kjer se je posledično odločila, da bo prekinila delovno razmerje z BBC in začela razvijati lastne kompozicije.

Leta 1959 je odprla svoj Oramics Studios for Electronic Composition, v katerem je proizvajala v glavnem komercialne zvočne projekte, ki so segali v mnogo bolj razširjeno produkcijo, kot jo je ponujala Radiofonična delavnica pri BBC. Izdelovala je zvočna ozadja za radio in televizijo, gledališče in reklamne oglase. Med drugim je zložila temo za slavno znanstveno fantastično nanizanko Dr. Who in prejela je številna naročila za skladanje zvokov za umetniške instalacije in razstave. Posnela je elektronske zvoke za srhljivko Jacka Claytona The Innocents (1961) in zložila koncertne kompozicije kot je Four Aspects in sodelovala z opernimi skladatelji kot sta Thea Musgrave in Ivor Walsworth.

Leta 1962 je prejela posebno nagrado Fundacije Gulbenkian Foundation za razvoj tako imenovane “oramike” – tehnike za produkcijo elektronskih zvokov. Ta metoda glasbene kompozicije in performansa je razvila, da bi skladateljicam in skladateljem omogočila zaps simbolov, ki bi jih lahko vnašali v stroj in s ten proizvajali zvok, ki bi ga zapisovali na magnetni track. Fundacija jo je ponovno podprla leta 1965, kar je omogočilo končno izdelavo oramograma – stroja za elektronsko skladanje. Prva skladba Contrasts Essonic je bila s tem strojem posneta leta 1968.

V svoji glasbeni karieri je pogosto predavala o elektrinski glasbi in studijskem tehniciranju. Leta 1971 je napisala knjigo An Individual Note of Music, Sound and Electronics, v kateri je raziskovala elektronsko glasbo skozi filozofsko perspektivo.

daphne-oram

Advertisements